Definicije

A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž VSE

Serijska publikacija

je dokument v tiskani ali netiskani obliki, ki izhaja v posameznih delih, običajno ima številsko ali kronološko oznako, njegovo izhajanje pa je predvideno za nedoločen čas ne glede na pogostost. Knjižne zbirke so izključene in se štejejo za monografske publikacije. K serijskim publikacijam štejemo časnike, časopise, letne publikacije (poročila, poročila o delu organizacij, letopisi, imeniki), zbornike, razprave raznih združenj.

Statistični vprašalnik:
Za namen tega vprašalnika štejemo med serijske publikacije tudi integrirne vire. Integrirni vir je bibliografski vir, ki se dopolnjuje in/ali spreminja z dodatki, dopolnili, ki ne ostajajo ločeni, ampak so integrirani v celoto. Med integrirne vire na primer spadajo nevezani listi (mapa z listi) z zamenljivo vsebino ter spletne strani, ki se občasno dopolnjujejo.
Za namen tega vprašalnika delimo serijske publikacije glede na obliko na elektronske serijske publikacije in tiste, ki niso v elektronski obliki (so v tiskani obliki ali mikroobliki). Kot tekoče naročene serijske publikacije štejemo vse serijske publikacije, ki so naročene v poročevalskem obdobju, ne glede na to, ali so v knjižnico dejansko prispele. Kot prirast pa upoštevamo samo tiste serijske publikacije, ki so v knjižnico dejansko prispele in jih je knjižnica tudi inventarizirala.

Sigla

je nacionalna identifikacijska koda oziroma številčna oznaka za enoznačno označevanje knjižnice ali sorodne organizacije, ki deluje v knjižničnem sistemu Slovenije, in sicer na območju Republike Slovenije oziroma znotraj slovenskega kulturnega prostora s sedežem zunaj Slovenije.

Slikovno gradivo

je tiskano gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev, dokument je torej v večji meri v slikovni kot besedilni, glasbeni ali kartografski obliki. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki (plakati), tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo slikovnega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki, avdiovizualni ali v elektronski obliki.

Specialna knjižnica

je knjižnica, ki kot organizacijska enota deluje v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih, zdravstvenih ali drugih podobnih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojimi zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno disciplino oziroma določeno področje znanja.

Spletno mesto (spletišče) knjižnice

je unikatna (edinstvena) domena na internetu, sestavljena iz več spletnih strani, ki jih objavlja knjižnica za omogočanje dostopa do njenih informacijskih virov in storitev. Spletno mesto je nameščeno na enem ali več spletnih strežnikih in dostopno prek interneta. Strani spletnega mesta, tj. dokumenti in druge vsebine, so običajno med seboj povezane z uporabo hipertekstnih povezav.
Izključeni so dokumenti, ki ustrezajo definiciji zbirke elektronskih informacijskih virov, in prosto dostopni dokumenti na internetu, do katerih lahko dostopamo prek spletnega mesta knjižnice. Prav tako so izključene spletne storitve na domeni knjižnice, katerih delovanje zagotavljajo druge organizacije.

Splošna knjižnica

je knjižnica, namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo.

Statistični vprašalnik:
Za namen tega vprašalnika splošna in šolska knjižnica, ki uporabljata skupne vire, o svoji dejavnosti poročata ločeno. Vsaka šteje svoje knjižnično gradivo, uporabnike in člane ter delavce, prav tako ločeno poročata o prihodkih in odhodkih ter času odprtosti. Podatke o uporabi gradiva posreduje vsaka knjižnica za svoje gradivo. Vsaka knjižnica šteje tiste dogodke, ki jih je organizirala sama, in udeležence teh dogodkov. Zagotavljanje prostorov, uporabniških mest in opreme prikazujeta glede na njihovo razpoložljivost uporabnikom v času odprtosti posamezne knjižnice.

Standard

je dokument, ki navaja splošna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov.

Starejše knjige

so monografske publikacije, ki so izšle pred uvedbo strojnega stavljenja, to je do okoli leta 1830.

Strokovni knjižničarski delavci

so tisti delavci v knjižnici, ki opravljajo strokovna dela, temeljna za izvajanje knjižnične javne službe. Vključeni so knjižničar, višji knjižničar, bibliotekar pomočnik in bibliotekar. Imeti morajo izobrazbo, kot jo določa Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1), in opravljen bibliotekarski izpit. Oseba se lahko zaposli kot strokovni knjižničarski delavec tudi brez opravljenega bibliotekarskega izpita, vendar ga mora opraviti najkasneje v roku enega leta od sklenitve delovnega razmerja ali po premestitvi na delovno mesto, na katerem je bibliotekarski izpit določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta.

Statistični vprašalnik:

Za namen tega vprašalnika navedemo delavce v knjižnici, ki imajo ali bodo v zakonsko določenem roku imeli, opravljen bibliotekarski izpit in opravljajo tako vodstvena, kot strokovna knjižničarska dela, v rubriki »strokovni knjižničarski delavci«.

Strokovno gradivo

je vse gradivo, ki ni leposlovje, ne glede na to kateri starostni skupini je namenjeno.

Statistični vprašalnik:
Za namen vprašalnika za šolske knjižnice štejemo kot gradivo za strokovne delavce tisto strokovno gradivo, ki je namenjeno odraslim. Strokovno gradivo, namenjeno odraslim, s tematiko s področja vzgoje in izobraževanja, je pedagoško strokovno gradivo.