je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in ohranjanje praviloma vseh publikacij, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: zbira, obdeluje, ohranja in predstavlja obvezni izvod; izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; ohranja in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, vendar omenjenih funkcij ne opravljajo, ne uvrščamo med nacionalne knjižnice.
je temeljna nacionalna knjižnična zbirka pisne kulturne dediščine določenega naroda, za katere izgradnjo in trajno ohranjanje je pristojna nacionalna knjižnica. Praviloma so v zbirko vključena dela v tradicionalni ali elektronski obliki, ki so bila izdana v državi, tista dela, ki se po svoji vsebini nanašajo na državo in dela avtorjev, ki so v neki državi rojeni ali pa so povezani z državo. Nacionalna zbirka lahko vključuje tudi arhivirane vsebine nacionalne domene na spletu.
je za namene statističnih meritev dokument, ki predstavlja vsebinsko celoto s prepoznavnim naslovom, ne glede na to, ali izide v eni ali več fizičnih enotah in na enem ali več različnih nosilcih zapisov.
so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani, ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko gradivo, slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, elektronske vire, drobne tiske in drugo.
Statistični vprašalnik:
Za namen tega vprašalnika uvrščamo med drugo neknjižno gradivo rokopisno gradivo, glasbene tiske, kartografsko gradivo, dvodimenzionalno slikovno gradivo, tridimenzionalne izdelke in predmete, mikrooblike in drobne tiske. Za namen tega vprašalnika je enota štetja določena pri posamezni vrsti gradiva.
je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali se uporabljajo za opravljanje knjižnične dejavnosti. Vključuje čitalnice, skladišča in druge prostore za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za uporabniške storitve (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno), prostore za dogodke, razstave in srečanja, toaletne prostore, delovne prostore za osebje in druge prostore, namenjene knjižnični dejavnosti. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, jaškov za dvigala, prometnih površin za vozila, prostorov varnostne službe in hišnika, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Ne vključuje tudi funkcionalnega prostora, kjer je nameščena centralna oprema za delovanje stavbe (npr. za ogrevanje, prezračevanje, odvajanje odplak, transportno tehniko).
Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izračunamo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Od celotne neto površine ne odštevamo površin, ki jih zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police. Prav tako ne odštevamo površine, ki jo zasedajo stebri in drugi elementi gradbene strukture.
