Definicije

A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž VSE

Patent

je vladni dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom izključno pravico, da uporabljajo ali dovoljujejo uporabo izuma.

Periodična publikacija

je serijska publikacija, ki pod enim naslovom izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih, v časovnem obdobju, ki ni vnaprej določeno. Posamezni zvezki iz serije so zaporedno številčeni ali pa je vsak od njih opremljen z datumom izdaje. Serije poročil organizacij, serije rednih kongresnih zbornikov in letopisov so vključene, medtem ko so časniki in knjižne zbirke izključeni. Elektronske periodične publikacije so vključene.

Podatkovna zbirka

je zbirka elektronsko shranjenih zapisov oziroma vsebinskih enot (vključno s podatki, celotnimi besedili, slikami, zvočnimi posnetki itd.), s skupnim uporabniškim vmesnikom ter programsko podporo za iskanje in upravljanje s podatki. Zapisi ali vsebinske enote so običajno zbrani namensko in se navezujejo na določeno temo. Podatkovna zbirka je lahko dostopna neposredno (se nahaja npr. na CD-romu) ali prek računalniškega omrežja oziroma medmrežja (interneta). Ločimo podatkovne zbirke s celotnimi besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter druge podatkovne zbirke (npr. bibliografske, faktografske itd.).

Statistični vprašalnik:
Za namen tega vprašalnika vsako licenčno podatkovno zbirko štejemo ločeno, čeprav je lahko več zbirk dostopnih prek skupnega uporabniškega vmesnika ponudnika informacijskega vira (npr. podatkovne zbirke na vmesniku EBSCOhost). Skupni uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij ali digitalnih dokumentov, in ga običajno zagotavlja založnik ali ponudnik informacijskega vira, ravno tako štejemo kot podatkovno zbirko (npr. ScienceDirect, IUS Info). Kataloga knjižnice v elektronski obliki (računalniški katalog) ne štejemo za podatkovno zbirko, prav tako kot podatkovno zbirko ne štejemo posameznih serijskih publikacij.

Podatkovna zbirka s celotnimi besedili

je zbirka neokrnjenih besedil monografij, poročil, člankov, glasbenih tiskov (notno gradivo), kartografskih ali slikovnih dokumentov. Podatkovno zbirko, ki poleg celotnih besedil vsebuje tudi gibljive slike (video) ali zvok oziroma druge vsebinske enote, štejemo kot podatkovno zbirko s celotnimi besedili. Primeri podatkovnih zbirk s celotnimi besedili: Academic Search Premier, Library Literature.

Podatkovna zbirka z izvlečki in kazali

je zbirka bibliografskih podatkov (zapisov) skupaj z izvlečki in kazali, ki predstavljajo vsebino periodičnih in/ali drugih publikacij, običajno z izbranega strokovnega ali geografskega področja. Podatkovne zbirke s celotnimi besedili niso vključene. Primeri podatkovnih zbirk z izvlečki in kazali: Inspec, ERIC, SCI, LISA itd.

Podpora strokovnim delavcem šole pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa

obsega zagotavljanje dostopa do primernega nabora strokovnih virov, informiranje o novih informacijskih virih ter tehnologijah za pridobivanje in predstavljanje novih znanj, koordinacijo priprave učnih pripomočkov in učbenikov, izdelanih v tehnikah, dostopnih članom s posebnimi potrebami, spodbujanje etične in pravno korektne uporabe informacij, izdelavo bibliografij strokovnim delavcem vzgojno-izobraževalnega zavoda.

Posebna zbirka

je zbirka knjižničnega gradiva, zbrana v knjižnici, ki ima sicer vsebinsko širši spekter gradiva. Gradivo posebne zbirke obravnava posebno temo (lokalno zgodovino, znamenitosti, osebnosti itd.) ali pa je zbrano na osnovi formalnih značilnosti (slikovno, kartografsko, rokopisno gradivo). Posebna zbirka mora biti jasno opredeljena v nabavni politiki knjižnice, publikacije, ki so uvrščene vanjo, pa naj bodo posebej označene. Primer: domoznanska zbirka, glasbena zbirka, zbirka rokopisnega gradiva.

Potencialni uporabniki knjižnice

so skupina posameznikov, za katere je bila knjižnica ustanovljena, da bi jim zagotavljala informacijske vire in knjižnične storitve.

Statistični vprašalnik:
Za namen tega vprašalnika v primeru nacionalnih knjižnic štejemo kot potencialne uporabnike število prebivalstva države; v primeru visokošolskih knjižnic skupno število študentov in učnega ter znanstvenoraziskovalnega osebja, zaposlenega na visokošolskem zavodu v okviru katerega knjižnica deluje, pri čemer se za študente, vpisane na dodiplomski študij štejejo študenti, vpisani na študijski program 1. bolonjske stopnje (visokošolski strokovni in univerzitetni študijski programi), za študente, vpisane na podiplomski študij pa študenti, vpisani na študijske programe 2. bolonjske stopnje (magistrski in enoviti magistrski študijski programi) in 3. bolonjske stopnje (doktorski študijski programi); v primeru splošnih knjižnic število prebivalcev upravnega območja, ki mu knjižnica služi; v primeru specialnih knjižnic skupno število strokovnih delavcev, zaposlenih v matični ustanovi; v primeru šolskih knjižnic skupno število učencev in strokovnih delavcev šole, v okviru katere knjižnica deluje. 

Potujoča knjižnica

je knjižnica (običajno enota splošne knjižnice), ki z uporabo prevoznih sredstev (npr. bibliobusa, ladje, železnice) omogoča uporabnikom neposreden dostop do knjižničnega gradiva, ne da bi jim bilo treba obiskati fizične prostore knjižnice.

Pravica dostopa

je pravica do dostopa ter uporabe knjižnične zbirke. V primeru zbirke elektronskih informacijskih virov to pomeni, da si je knjižnica zagotovila trajen ali začasen (za določeno časovno obdobje) dostop za svoje uporabnike v skladu z zakonom, licenčno ali kakšno drugo pogodbo oziroma na osnovi sporazuma.

Prihodki knjižnice

so vsi prihodki, ki jih je knjižnica evidentirala v poročevalskem letu. Evidentirani so po načelu denarnega toka.

Statistični vprašalnik:
Za namen tega vprašalnika ločimo, glede na vir financiranja, prihodke iz sredstev javnih financ (prejeta sredstva iz državnega in občinskih proračunov ter EU, vključno s prejetimi sredstvi iz skladov socialnega zavarovanja ter javnih skladov in agencij, npr. ARRS) in druge prihodke za izvajanje javne službe in tržne dejavnosti (članarine, zamudnine, fotokopiranje, sponzorstva itd.).

Prirast gradiva

je knjižnično gradivo, inventarizirano in dodano knjižnični zbirki v poročevalskem obdobju. Gradivo je lahko pridobljeno z nakupom, z licenčno ali kakšno drugo pogodbo, z obveznim izvodom, z digitalizacijo, z donacijo ali z zamenjavo.

Statistični vprašalnik:
Gradiva, ki smo ga z retrospektivno katalogizacijo vključili v računalniški katalog knjižnice, vendar je že bilo inventarizirano v klasičnih evidencah knjižnice, ne štejemo kot prirast. Kot prirast upoštevamo samo tiste publikacije, ki so v poročevalskem obdobju v knjižnico dejansko prispele in jih je knjižnica tudi inventarizirala.

Prireditev

je posebna, ciljna oblika vsebinsko in časovno omejene knjižnične dejavnosti, s katero knjižnica želi motivirati določene ciljne skupine za obisk knjižnice in uporabo njenih storitev, spodbuditi uporabo knjižničnega gradiva, razvijati bralno kulturo, se vključevati v vseživljenjsko učenje in kulturno ponudbo.

Statistični vprašalnik:
Knjižnično prireditev ne štejemo kot obliko organiziranega izobraževanja uporabnikov.

Prostodostopni internetni vir

je vir na internetu z neomejenim (odprtim) dostopom, za katerega ni zahtevano plačilo.

Prostovoljec

je oseba, ki opravlja knjižničarska dela brez plačila. Za svoje delo prostovoljci lahko prejemajo le nadomestilo stroškov, npr. za prevoz na delo ali malico.

Publikacija

je dokument na katerem koli nosilcu, ki je razmnožen in namenjen javnosti.