je dokument, ki v pomanjšani obliki prikazuje dejanski ali abstraktni pojav, ki ga je mogoče umestiti v času in prostoru. Vključeni so dokumenti, kot so dvo- ali tridimenzionalni zemljevidi, globusi, načrti, topografski modeli, taktilni zemljevidi, zračni posnetki in podobno, niso pa vključeni atlasi in drugi kartografski dokumenti v knjižni, mikro-, avdiovizualni in elektronski obliki.
je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija v knjižni vezavi. Vključene so publikacije, ki imajo 49 ali več strani.
je naprava, ki omogoča članom knjižnice samostojno evidentiranje izposoje ali vračila knjižničnega gradiva brez posredovanja knjižničarja. Sem ne štejemo nabiralnikov za vračilo gradiva, ki ne omogočajo avtomatskega evidentiranja vračila.
je organizacija ali del organizacije, katere glavni namen je zagotavljati dostopnost informacijskih virov, storitev in pripomočkov, ki so potrebni za zadovoljevanje informacijskih, raziskovalnih, izobraževalnih, kulturnih ali sprostitvenih potreb njenih uporabnikov. Knjižnice delimo na nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne.
je vse gradivo oziroma dokumenti določene vrste (npr. tiskane knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske publikacije), ki jih knjižnica nudi svojim uporabnikom. Vključeni so informacijski viri, ki so dostopni lokalno (v knjižnici), in viri zunaj knjižnice, za katere je knjižnica pridobila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Pravico dostopa si knjižnica lahko pridobi sama, preko konzorcijev ali preko zunanjega financiranja. V knjižnično zbirko ne štejemo internetnih virov, do katerih knjižnica sicer objavlja povezave, vendar za njih ni zagotovila dostopa s pravnim sporazumom, licenco ali drugim pogodbenim in/ali vzajemnim sporazumom. Internetne vire s prostim dostopom, ki jih je knjižnica katalogizirala v knjižničnem katalogu ali podatkovni zbirki, štejemo ločeno. Tudi dokumenti, ki jih je knjižnica zbrala in posredovala v institucionalni repozitorij oziroma je sodelovala pri upravljanju repozitorija, niso del knjižnične zbirke, knjižnice jih lahko štejejo in prikazujejo ločeno.
zajema tisto knjižnično gradivo, ki je v prostorih knjižnice fizično dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja.
so vse osebe, ki so zaposlene v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Knjižnice zaposlujejo za izvajanje knjižnične dejavnosti strokovne knjižničarske delavce in druge strokovne delavce ter administrativno-tehnične delavce. Osebe, ki so v knjižnici zaposlene v programu javnih del, štejemo kot redno zaposlene za določen čas.
Statistični vprašalnik:
Za namen tega vprašalnika med delavce knjižnice glede na stopnjo izobrazbe ne štejemo oseb, zaposlenih po pogodbi o delu, preko različnih servisov, prostovoljcev in osebja na porodniškem dopustu ter dopustu za nego in varstvo otroka.
Glede na obliko zaposlitve za namen vprašalnika štejemo delavce knjižnice, ki so v rednem delovnem razmerju (redno zaposleni za nedoločen ali določen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom) in tudi osebe, ki niso v rednem delovnem razmerju (občasno, projektno zaposleni po podjemni pogodbi ali pogodbi o avtorskem delu, zaposleni preko študentskega servisa, prostovoljni, neplačani delavci).
Za namen tega vprašalnika upoštevamo naslednje stopnje izobrazbe:
1 – 4 osnovnošolska, nižje poklicna in srednje poklicna izobrazba
5 srednješolska izobrazba
6/I višješolska strokovna izobrazba (prejšnja)
6/II visokošolska strokovna izobrazba (1. bolonjska stopnja)
7 visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja), magistrska izobrazba (2. bolonjska stopnja), specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi
8/I magisterij znanosti
8/II doktorat znanosti, 3. bolonjska stopnja.
so objavljeni tiskani, zvočni, slikovni, elektronski ali kako drugače tehnično izdelani zapisi, ki jih zbirajo in javnosti posredujejo knjižnice ter so namenjeni za potrebe kulture, izobraževanja, raziskovanja in informiranja. Knjižnično gradivo so tudi rokopisi in drugo neobjavljeno gradivo (tipkopisi, elektronski zapisi in podobno), namenjeni potrebam iz prejšnjega odstavka. Tridimenzionalni predmeti (na primer didaktična gradiva) so knjižnično gradivo takrat, ko so opremljeni z bibliografskimi podatki ter namenjeni informiranju, izobraževanju in zadovoljevanju kulturnih in znanstveno - raziskovalnih potreb.Med knjižnično gradivo ne štejemo naprav (e-bralniki, lupe, glasbeni instrumenti … ), ki so potrebne za reprodukcijo zapisov in računalniških programov. Prav tako med knjižnično gradivo ne štejemo tridimenzionalnih objektov brez bibliografskih podatkov, zapisanih na površini objekta oziroma na pripadajočem ovitku ali ohišju objekta, temveč jih tako kot naprave za reproduciranje zapisov, vodimo kot inventar knjižnice.
so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani.
Statistični vprašalnik:
Za namen tega vprašalnika v primeru splošnih knjižnic uvrščamo med drugo knjižno gradivo disertacije, magistrske, diplomske in raziskovalne naloge ter gradivo, ki je v bibliografskem zapisu označeno kot monografska tiskana publikacija z besedilom in ni reprodukcija.
V primeru šolskih knjižnic uvrščamo med drugo knjižno gradivo patente, standarde, disertacije, magistrske, diplomske in raziskovalne naloge ter gradivo, ki je v bibliografskem zapisu označeno kot monografska tiskana publikacija z besedilom in ni reprodukcija.
