je postopek pretvarjanja analognega gradiva v digitalno obliko. Digitalizacija za namene ohranjanja gradiva je vključena, prav tako je vključena masovna digitalizacija. Enota se šteje kot digitalizirana samo, kadar je digitalizirana v celoti.
Digitalizacija dokumentov iz knjižnične zbirke za posredovanje kopij uporabnikom ali organizacijam in nabava elektronskih kopij gradiva za nadomestilo tiskanih kopij nista vključena.
Statistični vprašalnik:
Za namen tega vprašalnika štejemo samo tiste digitalizirane dokumente, ki so dostopni uporabnikom. O gradivu, ki je bilo digitalizirano v skupnih projektih, poročajo knjižnice v dogovoru. Enota štetja je določena v vprašalniku.
je vsaka digitalizirana stran dokumenta (npr. knjige, brošure, serijske publikacije, rokopisa), ki nastane ob digitalizaciji celotnega izvorno analognega dokumenta ali njegovega dela.
je dokument, ki je nastal z digitalizacijo izvorno analognega dokumenta, to je knjižnega ali neknjižnega gradiva v analogni obliki zapisa.
je dokument, ki je nastal z digitalizacijo ali ga je knjižnica pridobila v digitalni obliki. Vključene so e-knjige, patenti v elektronski obliki, spletni avdiovizualni dokumenti in drugi digitalni dokumenti, kot so na primer poročila, kartografski in glasbeni dokumenti, prednatisi itd. Digitalni dokument je lahko sestavljen iz ene ali več datotek ter vključuje eno ali več vsebinskih enot.
Podatkovnih zbirk in elektronskih serijskih publikacij ne prištevamo med digitalne dokumente, prav tako tudi ne dokumentov, ki so njihovi sestavni deli.
je digitalni dokument s končno vsebino publikacije, pripravljene za tisk (končna datoteka za tisk).
je enota knjižnice, ki na lokaciji, prostorsko oddaljeni od sedeža vzgojno-izobraževalnega zavoda, zagotavlja knjižnične storitve za določeno skupino uporabnikov (npr. za otroke, pedagoško osebje) ali za določene uporabnike iz lokalnega okolja.
je tista organizacijska enota oziroma del zavoda, ki izvaja javno veljavne programe vzgoje in izobraževanja na lokaciji, ki je prostorsko oddaljena od sedeža vzgojno-izobraževalnega zavoda. Med dislocirane enote štejemo podružnice osnovnih šol, glasbenih šol in vzgojno-izobraževalnih zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, vrtce in domove za učence, ki delujejo kot organizacijske enote osnovnih šol, dijaške domove, ki delujejo v sklopu srednjih šol, šole, ki so sestavni del vzgojno-izobraževalnega zavoda (na primer šolskega centra) ter medpodjetniške izobraževalne centre. Šolska knjižnica izvaja v dislociranih enotah knjižnično dejavnost v obsegu, ki zadošča za uspešno izvajanje javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki jih izvaja dislocirana enota.
je predhodno dogovorjena in vnaprej najavljena dejavnost kulturnega, družbenega, izobraževalnega, poučevalnega in podobnega značaja za uporabnike knjižnice oziroma za širšo javnost (npr. razstave, pogovori z avtorji, delavnice). Vključeni so samo dogodki, ki jih organizira knjižnica sama ali v sodelovanju z drugimi organizacijami, znotraj ali zunaj knjižničnih prostorov. Dogodki, ki potekajo v prostorih knjižnice, vendar jih organizirajo zunanje organizacije brez sodelovanja knjižnice, niso vključeni. Izobraževanja uporabnikov in ogledi knjižnice so izključeni. Tekoči programi knjižnice so vključeni, vsaka izvedba posameznega programa se šteje za en dogodek. Dogodki, izvedeni v virtualnem (spletnem) okolju, so vključeni.
je zapisana informacija ali materialni objekt (predmet), ki se lahko obravnava kot enota v dokumentacijskem procesu (npr. publikacija, članek, slika), in sicer ne glede na njegovo fizično obliko in značilnosti.
je identifikacijska oznaka, ki opredeljuje področje avtonomije organizacije, pristojnosti ali nadzora na internetu. Domensko ime je določeno s pravili in postopki sistema domenskih imen (DNS). Sistem domenskih imen (DNS) je hierarhični in distribuirani sistem poimenovanja, ki se uporablja za identifikacijo različnih entitet povezanih v internet.
vključuje knjižnično gradivo, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih kriterijev, ki se navezujejo na območje, ki ga knjižnica s svojo domoznansko dejavnostjo pokriva: gradivo se po svoji vsebini nanaša na to območje, avtor gradiva je živel in deloval oziroma živi in deluje na tem območju ali iz njega izhaja, gradivo je nastalo na tem območju, torej je bilo na tem območju napisano, natisnjeno ali razmnoženo oziroma založeno. Del domoznanske zbirke so lahko tudi osebne knjižnice pomembnih osebnosti oziroma zbiralcev, ki izhajajo s tega območja.
Statistični vprašalnik:
Za namen tega vprašalnika štejemo le domoznansko gradivo, ki ga je knjižnica inventarizirala in označila kot del posebne, to je domoznanske zbirke.
je posredovanje dokumenta ali dela dokumenta iz knjižnične zbirke knjižnice uporabniku. Izvede ga knjižnično osebje in ni nujno, da poteka s posredovanjem druge knjižnice. Dokumenti posredovani na tak način (z dostavo) ostanejo v lasti uporabnika oziroma uporaba dokumenta časovno ni omejena.
Ločimo med dostavo kopij dokumentov, ki so posredovane v fizični obliki (na fizičnih nosilcih) in med dokumenti, ki so posredovani oziroma dostopni v elektronski obliki (npr. elektronske knjige, članki v elektronski obliki itd.).
Statistični vprašalnik:
Za namen tega vprašalnika štejemo kot dostavo dokumentov tiste dokumente, ki jih knjižnica posreduje za uporabnike druge knjižnice iz lastne knjižnične zbirke (aktiva) in tudi tiste dokumente, ki jih knjižnica posreduje iz knjižnične zbirke druge knjižnice za svoje uporabnike (pasiva).
je uspešna zahteva po spletni storitvi (npr. podatkovni zbirki ali računalniškem katalogu), ki jo zagotavlja knjižnica. Dostop je en cikel uporabnikove aktivnosti, ki se običajno prične, ko se uporabnik prijavi v spletno knjižnično storitev, in se konča z eksplicitno ali implicitno prekinitvijo aktivnosti. Eksplicitna pomeni prekinitev dela zaradi odjave ali izhoda iz spletne storitve, implicitna pa pomeni prekinitev zaradi poteka časa zaradi uporabnikove neaktivnosti.
je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedilno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Navadno obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže.
so zaposleni, ki v knjižnici opravljajo strokovna dela, potrebna za izvajanje knjižnične dejavnosti (npr. informatiki, restavratorji/konzervatorji, strokovnjaki s področja financ, kadrov, računalništva, odnosov z javnostmi itd.).
so dokumenti, ki niso niti elektronski viri niti knjižno ali rokopisno gradivo, mikrooblika, kartografsko gradivo, glasbeni tisk, avdiovizualno gradivo, patent itd. Sem štejemo igre, igrače in drugo tridimenzionalno gradivo. Publikacije v brajici se štejejo kot tiskani dokumenti in jih uvrščamo med knjižno gradivo.
