je vstop osebe (posameznika) v prostore knjižnice. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca vsakič, ko vstopi v knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Obisk se meri z rogelnikom ali senzorjem na vhodnih vratih ali z ročnim štetjem obiskovalcev.
Statistični vprašalnik:
V primeru merjenja obiska z rogelnikom ali senzorjem na vhodnih vratih, moramo upoštevati, da senzor sešteva tako prihode kot odhode. Če zaposleni uporabljajo isti vhod kot uporabniki, potem prihode in izhode osebja odštejemo. Knjižnice, ki nimajo naprave za štetje, uporabijo ročno štetje z metodo tipičnega tedna.
Za namen tega vprašalnika pri vprašanju »Obisk zaradi udeležbe na prireditvah« štejemo le osebe, ki so se udeležile prireditev v organizaciji knjižnice. Splošne knjižnice v okviru štetja obiskovalcev prireditev ločeno zbirajo in prikazujejo tudi število obiskovalcev razstav.
je en cikel uporabniških aktivnosti na spletnem mestu knjižnice, izveden s strani uporabnikov ne glede na število ogledanih strani ali elementov. Kot obisk spletnega mesta knjižnice štejemo vse seje uporabnikov ne glede na fizično lokacijo, od kjer dostopajo do spletnega mesta.
Obisk se običajno prične po uporabnikovem dostopu do vstopne strani na spletnem mestu knjižnice in se konča, kadar uporabnik sam zaključi sejo, oziroma kadar v določenem časovnem intervalu ni zaznana nobena aktivnost na strani. Naslednji dostop po daljšem intervalu pomeni nov obisk. Znani spletni programi za iskanje podatkov (»spiders«) in sistemi za zajemanje spleta (»harvester«) naj bodo izključeni.
Statistični vprašalnik:
Za namen tega vprašalnika knjižnicam priporočamo, da obisk svojega spletnega mesta štejejo s pomočjo spletne aplikacije Google Analytics (http://www.google.com/analytics/). Kot obisk se štejejo seje oziroma obiski, ne pa edinstveni obiskovalci ali ogledi strani.
V primeru, ko je knjižnica del organizacije in nima ločenega oziroma lastnega spletnega mesta, ampak ima spletno stran znotraj spletnega mesta matične organizacije, merimo obisk spletne strani knjižnice in njenih podstrani.
je način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega formalnega sporazuma.
je način dostopa do elektronskega informacijskega vira izven knjižnice, kjer se mora uporabnik za njegovo uporabo avtenticirati in avtorizirati (prijaviti).
so vsi odhodki, ki jih je knjižnica evidentirala v poročevalskem letu. Evidentirani so po načelu denarnega toka. Vključujejo plače, prispevke in druge izdatke za zaposlene, izdatke za blago in storitve ter investicijske odhodke.
Statistični vprašalnik:
Za namen tega vprašalnika delimo odhodke knjižnice na plače, prispevke in druge izdatke zaposlenih (plače, odpravnine, jubilejne nagrade itd.), izdatke za blago in storitve (stroški materiala in storitev, stroški čiščenja, komunalni stroški, stroški za elektriko in ogrevanje, najemnine, tekoče vzdrževanje, nakup gradiva v elektronski obliki, avtorsko, pogodbeno in študentsko delo, izdatki za izobraževanje zaposlenih itd.) in investicijske odhodke (nakup gradiva na fizičnih nosilcih, nakup drobnega inventarja, nakup zemljišč, gradnja novih objektov itd.).
je postopek izločanja knjižničnega gradiva iz knjižnične zbirke. Odpisano gradivo mora biti evidentirano po predpisanih pravilih. Podatki o odpisanem gradivu se izbrišejo iz javnih katalogov. Elektronske vire, ki so dostopni na daljavo, odpišemo tako, da evidentiramo prekinitev licenčne pogodbe.
je knjižnično gradivo, ki je bilo trajno odstranjeno iz knjižnične zbirke. Podatki o odpisanem gradivu se izbrišejo iz javnih katalogov. Na daljavo dostopne elektronske vire odpišemo tako, da evidentiramo prekinitev licenčne pogodbe.
je neomejen dostop do informacij, dokumentov ali informacijskih storitev. V ožjem smislu besede to pomeni, da so informacijske vsebine prosto dostopne prek interneta.
je skladišče digitalnih objektov, ustvarjeno in vzdrževano z namenom zagotavljati prost dostop do informacijskih vsebin. V večini primerov repozitorij upravlja visokošolska ali raziskovalna organizacija, in sicer kot pripomoček za podporo izobraževanju in raziskovanju. Repozitorij lahko vključuje tudi gradivo z omejenim dostopom, ki za določeno časovno obdobje ni prosto dostopno.
je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Upoštevamo ure, ko so osnovne fizične storitve knjižnice (npr. informacijska služba in storitve izposoje, čitalnica) dostopne uporabnikom. Letno število ur odprtosti knjižnice je skupno število ur odprtosti vseh enot knjižnice v poročevalskem obdobju. Čas trajanja prireditev knjižnice, ki so izven rednega urnika odprtosti, ne štejemo v skupno število ur odprtosti.
Statistični vprašalnik:
Za namen tega vprašalnika v primeru splošne knjižnice, ki ima več enot, v rubriki »tedensko število ur odprtosti knjižnice, ki je najdlje odprta«, navedemo število ur odprtosti tiste enote knjižnice (storitvenega mesta), ki je najdlje odprta v tipičnem obdobju.
Pri šolski knjižnici za tedensko število ur odprtosti navedemo število ur odprtosti knjižnice v tipičnem tednu na matični šoli. V rubriki »urnik odprtosti knjižnice na matični šoli v mesecih, ko poteka pouk« navedemo čas dneva (od – do), v katerem je knjižnica odprta. Pri tem upoštevamo tipični teden na matični šoli (npr.: pon: 7:00 – 11.00, tor: 7:00 – 11:00 itd.).
je splošna knjižnica, ki za splošne knjižnice na svojem območju izvaja posebne naloge: zagotavlja povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva in informacij; nudi strokovno pomoč vsem knjižnicam območja; koordinira zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva na svojem območju; usmerja izločeno gradivo s svojega območja. Posebne naloge izvaja na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za kulturo, in v soglasju s svojim ustanoviteljem.
