je odprtodostopni repozitorij, namenjen shranjevanju publikacij ene ali več organizacij, na primer univerz. Vključuje lahko znanstvenoraziskovalna, strokovnih in druga dela, tehnična poročila, teze in disertacije, raziskovalne podatke, gradiva za poučevanje in učenje itd.
je obsežno računalniško omrežje, sestavljeno iz velikega števila med seboj povezanih manjših omrežij, ki za medsebojno komuniciranje uporabljajo Internet Protokol (IP) in druge podobne protokole. Storitve interneta obsegajo prenos datotek, svetovni splet (www), elektronsko pošto, logični vstop v oddaljene sisteme in drugo.
je enota knjižničnega gradiva, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo knjižnično zbirko.
Statistični vprašalnik:
Za namen tega vprašalnika je inventarna enota pri monografskih publikacijah fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo vsak zvezek posebej). Pri serijskih publikacijah je inventarna enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo. Pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos gradiva (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm itd.). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk. Mape z grafičnimi listi štejemo kot eno inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih, gramofonske plošče v skupnih ovitkih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Kot inventarne enote štejemo tudi priloge, če dobijo svojo inventarno številko. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje število fizičnih enot), lahko pa tudi po posameznih fizičnih enotah.
je mednarodni standardni identifikator za knjižnice in sorodne organizacije. Knjižnice pridobijo mednarodni standardni identifikator (ISIL) z vlogo na obrazcu, ki je dostopen na spletnem naslovu NUK. Če že imajo siglo, lahko same oblikujejo ISIL tako, da pred siglo dodajo kodo države, Primer: SI-50001 Narodna in univerzitetna knjižnica.
je izobraževanje, katerega namen je pridobivanje znanj in kompetenc za uporabo knjižnice in informacijskih virov. Knjižnice ga izvajajo kot organizirano oziroma kot individualno izobraževanje uporabnikov.
Organizirano izobraževanje uporabnikov je program izobraževanja z vnaprej določenim načrtom izvedbe učnih vsebin, katerih cilji so doseganje specifičnih učnih rezultatov za uporabo knjižnice in drugih informacijskih storitev. Program se lahko izvaja v prostorih knjižnice ali kot spletna storitev za uporabnike. Čas trajanja izvedbe učnih vsebin ni pomemben. Izobraževanje uporabnikov prek spleta se izvaja z uporabo učnih modulov (elektronske učilnice, npr. Moodle), posnetih predavanj ali v interaktivni obliki, tj. v realnem času.
Splošne tečaje, ki se vsebinsko neposredno ne nanašajo na storitve in informacijske vire knjižnic(e) (npr. tečaji računalništva, kaligrafije itd.), ne štejemo kot izobraževanje uporabnikov, ampak kot prireditve.
Individualno izobraževanje izvajajo zaposleni v knjižnici na zahtevo uporabnikov, običajno na kraju uporabe določene storitve, informacijskih virov ali opreme. Število individualnih izobraževanj uporabnikov lahko ocenimo z merjenjem v tipičnem tednu.
Statistični vprašalnik:
Za namen tega vprašalnika štejemo le izvedene organizirane oblike izobraževanja uporabnikov.
je postopek neposredne izposoje ali dostave knjižničnega gradiva v neelektronski obliki (npr. tiskane knjige), elektronskega dokumenta na fizičnem nosilcu (npr. CD-ROM-a) ali naprave (npr. bralnika e-knjig) ali posredovanje elektronskega dokumenta (npr. e-knjige) uporabniku za omejeno časovno obdobje.
V primeru, da si uporabnik na svojo napravo prenese e-knjigo ali drugo elektronsko gradivo za nedoločen čas, to ni izposoja, ampak prevzem vsebinske enote.
Izposoja vključuje evidentirano izposojo znotraj knjižnice (izposoja v knjižnico). Pod izposojo štejemo tudi enote, izposojene s knjigomatom. Medknjižnično izposojo gradiva in posredovanje dokumentov štejemo in prikazujemo ločeno.
Statistični vprašalnik:
V skladu s standardom ISO 2789:2013 podaljšanja izposoje niso vključena in se štejejo ter prikazujejo ločeno. Za namen tega vprašalnika podaljšanja izposoje štejemo v izposojo.
je dostava knjižničnega gradiva, v večini primerov iz zaprtih knjižničnih skladišč, za uporabo v prostorih knjižnice. Štejemo le evidentirano izposojo (uporabnik je osebno zadolžen za prevzeto gradivo).
je elektronski dokument, ki je bil že izvorno ustvarjen v digitalni obliki in ne z digitalizacijo.
