Knjižnice zbirajo različne podatke o svojem delovanju že stoletja, od sredine devetnajstega stoletja pa je postala knjižnična statistika tudi predmet mednarodnih in nacionalnih organizacij, pristojnih za organizacijo zbiranja ter predstavljanja statističnih podatkov z različnih področij, in tudi organizacij s področja standardizacije. Njihova prizadevanja so postopoma vodila k vzpostavljanju nacionalnih sistemov knjižnične statistike, k standardizaciji zbiranja podatkov in vzpostavljanju mehanizmov za možnost uporabe podatkov na mednarodni ravni.
Zbiranje podatkov o delu knjižnic ima na slovenskem ozemlju že dolgo tradicijo. Tako npr. zasledimo popis knjižnih zalog v narodnih čitalnicah že v drugi polovici devetnajstega stoletja, zbrane podatke je leta 1869 objavil Etbin H. Kosta. Prve statistične meritve so bile izvedene že leta 1870 v okviru dunajske komisije za statistiko, kjer so bile v obsežni študiji popisane in predstavljene knjižnice avstrijskih dežel. V Kraljevini Jugoslaviji je leta 1932 izdelala statistični pregled knjižnic v takratni Dravski banovini bibliotekarka Melita Pivec-Stele.
Bolj ali manj redna zbiranja podatkov o delu slovenskih knjižnic so se začela izvajati po zaključku druge svetovne vojne v okviru Narodne in univerzitetne knjižnice, šele z uvedbo prvega statističnega vprašalnika za knjižnice, ki ga je po navodilih Unesca začel leta 1953 razpošiljati takratni (jugoslovanski) državni zavod za statistiko republiškim statističnim zavodom, pa je postalo zbiranje podatkov o knjižnicah na področju nekdanje Jugoslavije, oziroma njenih republik, bolj sistematično, poenoteno in standardizirano na mednarodni ravni. Od leta 1953 do 1961 so se podatki zbirali letno, od leta 1961 dalje pa vsaka tri leta.
Po osamosvojitvi, oziroma po poročevalskem letu 1992, je Slovenski urad za statistiko prenehal zbirati podatke o knjižnicah, z izjemo podatkov za šolske knjižnice. Na osnovi Zakona o državni statistiki je za področje knjižničarstva poročevalska enota postala Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Statistično poročanje za šolske knjižnice je Statistični urad Republike Slovenije (SURS) ohranil vse do leta 2016, ko je z uveljavitvijo novele Zakona o knjižničarstvu tudi to prešlo pod okrilje NUK-a.
NUK danes izvaja redne letne statistične meritve nacionalne, splošnih, specialnih in visokošolskih knjižnic. Delovanje šolskih knjižnice se je od leta 2016 merilo bienalno, z novim letnim načrtom statističnih raziskovanj Narodne in univerzitetne knjižnice pa je določeno zbiranje podatkov na tri leta.
