Knjižnična javna služba

Knjižnica je pravna oseba, njena organizacijska enota, ki izvaja knjižnično dejavnost, ali njena organizacijska enota oziroma njen del, ki izvaja knjižnično dejavnost, potrebno za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja. Po prevladujočem krogu uporabnic in uporabnikov razlikujemo splošne, šolske, visokošolske in specialne knjižnice ter nacionalno knjižnico.

Knjižnična dejavnost, ki je knjižnična javna služba, zajema:

• zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,
• zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
• izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,
• posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev,
• sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij
• pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,
• informacijsko opismenjevanje,
• varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,
• drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.

V Sloveniji knjižnično javno službo izvajajo splošne, visokošolske, specialne in nacionalna knjižnica.

• Splošne knjižnice, ki izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, zagotavljajo storitve tudi za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami.
• Visokošolske knjižnice podpirajo študijski in raziskovalni proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost predvsem za študente, visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce.
• Specialne knjižnice izvajajo knjižnično dejavnost na posameznih znanstvenih ali strokovnih področjih. Kot specialne knjižnice se obravnavajo tudi specializirani informacijski centri.
• Nacionalna knjižnica je osrednja državna knjižnica.

Knjižnično dejavnost, potrebno za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, izvajajo šolske knjižnice. Te podpirajo izobraževalni proces, tako da izvajajo knjižnično dejavnost predvsem za učence, vajence, dijake in študente višjih strokovnih šol ter za strokovne delavce teh šol.

Javna služba je tudi dejavnost knjižničnega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu, ki je namenjena zagotavljanju pogojev za delovanje vzajemnega bibliografskega sistema in dostopnosti elektronskih virov informacij v tem sistemu.

Knjižnice, ki izvajajo knjižnično javno službo, so vpisane v razvid knjižnic. Te knjižnice morajo imeti:

• ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega gradiva,
• ustrezno število ustrezno usposobljenih strokovnih delavcev,
• ustrezen prostor in opremo,
• ustrezno organizacijo knjižnične dejavnosti.

Izpolnjevanje pogojev ugotavlja nacionalna knjižnica, ki upravlja še razvid knjižnic. Nacionalna knjižnica tudi zbira, obdeluje in posreduje statistične in druge podatke o delovanju knjižnic. Zbrani podatki so objavljeni na portalu BibSiSt.

Uporabniki knjižnic

Uporabnik knjižnice je fizična oseba, ki uporablja gradivo, storitve, prostore in opremo knjižnice. Član knjižnice je uporabnik, ki se včlani v knjižnico. Član je lahko tudi pravna oseba.

Nekatere osnovne storitve knjižnica omogoča le članom, in sicer tiste, ki povzročajo knjižnici dodatne stroške zaradi vodenja evidenc, izdaje izkaznic in potrdil, zagotavljanja sledljivosti izposojenega gradiva, obnavljanja poškodovanega gradiva, izpolnjevanja pogodbenih obveznosti vezanih na uporabo določenih vrst gradiva, izpolnjevanja obveznosti vezanih na avtorske in sorodne pravice in podobno.

Knjižnica članom lahko zaračuna članarino in/ali drugo nadomestilo, s katerim pokrije del dodatnih stroškov, vendar le, če pokrivanje teh stroškov ni zajeto v okviru financiranja javne službe. Člani do osemnajstega leta starosti in brezposelne osebe so oproščeni članarin in vpisnin.

Izobraževanje in strokovno usposabljanje za opravljanje knjižničarskih del

Knjižnice za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe zaposlujejo strokovne knjižničarske delavce in druge strokovne delavce ter administrativno-tehnične delavce.

Strokovni knjižničarski delavci so: knjižničar, višji knjižničar, bibliotekar pomočnik in bibliotekar. Opravljajo strokovna dela, ki so temeljna za izvajanje knjižnične javne službe. Imeti morajo raven izobrazbe, predpisano v 39.a členu Zakona o knjižničarstvu ter opravljen bibliotekarski izpit iz 39.b člena istega zakona.

• Dela knjižničarja lahko opravlja, kdor ima srednjo splošno oziroma srednjo strokovno izobrazbo in opravi program strokovnega izpopolnjevanja za knjižničarje, ki ga določi nacionalna knjižnica.
• Dela višjega knjižničarja lahko opravlja, kdor ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev višješolske izobrazbe, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki po zakonu ustreza višješolski izobrazbi, in opravi program strokovnega izpopolnjevanja za višje knjižničarje, ki ga določi nacionalna knjižnica.
• Dela bibliotekarja pomočnika lahko opravlja, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje, oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje, s področja bibliotekarstva. Opravlja jih lahko tudi oseba, ki ima raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje in opravljen Študijski program za izpopolnjevanje (ŠPIK-B).
• Dela bibliotekarja lahko opravlja, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje, s področja bibliotekarstva. Dela bibliotekarja lahko opravlja tudi, kdor ima najmanj visokošolsko izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje in opravljen Študijski program za izpopolnjevanje (ŠPIK-B).

Drugi strokovni delavci opravljajo druga strokovna dela, ki so potrebna za izvajanje knjižnične javne službe. Raven in vrsto izobrazbe delavcev ter druge pogoje določijo knjižnice v aktu o sistemizaciji.

Administrativno-tehnični delavci opravljajo manipulativna, administrativna, tehnična in druga podporna dela. Raven in vrsto izobrazbe delavcev ter druge pogoje določijo knjižnice v aktu o sistemizaciji.

Strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje knjižničnih delavcev izvajajo Narodna in univerzitetna knjižnica, Institut informacijskih znanosti, Učni center Mestne knjižnice Ljubljana, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter društvi Združenje splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Več informacij o usposabljanju knjižničarskih delavcev najdete na portalu Izobraževanje.